Pojdi na vsebino

Martin Roos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prevzvišeni doktor Martin Roos
apostolski upravitelj v Zrenjaninu (Bečkereku)
upokojeni temišvarski škof
Domače imeMartin
Cerkevkatoliška Cerkev
ŠkofijaRimskokatoliška škofija Temišvar
Imenovan24. junij 1999 (imenoval ga je papež Janez Pavel II.)
Začetek službovanja28. avgust 1999 (prejel škofovsko posvečenje)
Konec službovanja16. maj 2018
PredhodnikSebastian Kräuter
NaslednikJózsef-Csaba Pál
Drugi položajiškof-apostolski upravitelj v Zrenjaninu (Bečkereku)
Redovi
Duhovniško posvečenje3. julij 1971 (Rottenburg)
posvečevalec
Leiprecht, škof Rottenburga in Stuttgarta
Škofovsko posvečenje28. avgust 1999 (Temišvar)
posvečevalec
Périsset, nuncij v Romuniji
segedinski škof Endre Gyulay
rezidencijalni škof v Rottenburgu Johannes Kreidler.
Osebni podatki
RojstvoMartin
17. oktober 1942({{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (82 let)
Satchinez[d]
NarodnostNemec
StaršiMartin Roos (nemško Martin Roos)
Marija (nemško Maria)
Prejšnji položajzaslužni škof v Temišvaru
Alma materBogoslovna fakulteta v Königsteinu
Insignije
Grb osebe Martin Roos
Emitte Spiritum tuum
Pošlji svojega Duha [1]
Catholic-hierarchy.org

Martin Roos (madžarsko tudi Márton Roos), nemški duhovnik v Romuniji in katoliški zaslužni škof v Temišvaru oziroma apostolski upravitelj Zrenjanina (Bečkereka), * 17. oktober 1942, Knez (madžarsko Temeskenéz, do 1904 Knéz; romunsko Satchinez; nemško Knees), Madžarsko kraljestvo

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Martin Roos se je rodil kot edinec 17. oktobra 1942 v vasi Knez [2] v okraju Knez v romunskem Banatu očetu Martinu in materi Mariji. Tega leta je bil Martin vpoklican v nemško vojsko in je prišel v ujetništvo pod britansko upravo v Nemčiji, od koder se ni nikoli več vrnil v rodni Banat, ampak se je po prisilnem delu 1954 izselil v Kanado k sorodnikom. 1945 so Sovjeti odgnali njegovo mater na prisilno delo v ruske rudnike, kjer je delala vse do 1949. Za Tinčka so med tem skrbeli stari starši. V Knezu je obiskoval osnovno šolo z romunskim in ruskim učnim jezikom.

Na duhovniški poti

[uredi | uredi kodo]

Želel je postati duhovnik in je zato 1957 vstopil v semenišče v Albi Juliji. 1961 se je skupaj z materjo preselil v Kanado in je tako kot 19-leten fant prvič videl očeta, ki si je z delom prislužil denar za vzdrževanje družine. Tine je odšel v Nemčijo in vpisal bogoslovje na bogoslovni fakulteti v Königsteinu. Duhovniško posvečenje mu je podelil 3. julija 1971 Karl Joseph Leiprecht, škof v Rottenburgu. Kot dušni pastir je deloval v Obertürkheimu 1971–1973 in v Stimpfachu 1973–1990. Poleg tega je imel skrb za Priesterwerk St. Gerhard. Po padcu komunizma se je 1992 vrnil v Temišvar.[3]

Škof

[uredi | uredi kodo]

Papež v Romuniji

[uredi | uredi kodo]

Od 7. do 9. maja 1999 je papež Janez Pavel II. obiskal to pretežno pravoslavno deželo kot prvi papež v zgodovini. [4] ter kot prvi papež bil navzoč pri pravoslavnem bogoslužju[5] v deželi, kjer je 2002 predstavljalo 1,028,401 katoliččanov 4.7% prebivalcev.[6]

Odpoved in imenovanje

[uredi | uredi kodo]

5. maja 1999 se je zaradi bolezni odpovedal službi temišvarski škof Kräuter; 24. junija je bil za naslednika imenovan Roos, a posvečen 28. avgusta 1999 kot sedmi škof 1930 ustanovljene škofije Temišvar. Škofovsko posvečenje mu je podelil apostolski nuncij v Romuniji nadškof Jean-Claude Périsset dne 28. avgusta 1999. Soposvečevalca sta bila segedinski škof Endre Gyulay in rezidencijalni škof v Rottenburgu Johannes Kreidler. Škofovsko palico mu je osebno izročil njegov predhodnik, škof Sebastian Kräuter.

Odlikovanja in priznanja

[uredi | uredi kodo]

Častni doktorat

[uredi | uredi kodo]

Teološka fakulteta Fulda je slavila 4. februarja 2011 svoj tradicionalni praznik na god svetega Hrabanusa Maurusa; tokrat je prejel častni doktorat temišvarski škof Martin Roos. Na začetku je škof Roos vodil somaševanje, pri katerem so v kapeli škofijskega semenišča sodelovali nuncij nadškof Périsset , škof Algermissen, kakor tudi rektor Müller in regens Roth.

Sledila je slovesna akademija s počastitvijo v veliki dvorani teološke fakultete. Po rektorjevem pozdravu je imel budimpeštanski profesor Nemerkenyi predavanje z naslovom »Stara čanadska škofija« (»Die alte Diözese Csanád«) ter v zvezi s tem predstavil veliko dejavnost škofa Roosa. Generalni vikar Stanke je ponazoril: »Kaj povezuje škofiji Temišvar in Fulda?« (Was verbindet die Diözesen Temeswar und Fulda?) Zahvalno besedo so imeli škofje Roos, Périsset in Algermissen.

Roos ima velike zasluge pri raziskovanju cerkvene zgodovine Banata kakor tudi zavoljo izmenjave študentov ter vzgoje duhovnikov. [7]

Doktorat bogoslovne fakultete Fulda je doslej prejel leta 1983 le zaslužni škof Fulde, profesor Schick. Generalni vikar Stanke se je s škofom Roosom spoprijateljil med skupnim študijem v Königstein/Taunus-u. Od 2004 je Stanke častni kanonik temišvarske stolnice. Slovesnost je poveličal tudi odlično izveden glasbeni nastop z izvajanjem znanih klasikov. [8]

Odstop in ponovni nastop

[uredi | uredi kodo]

Papež Frančišek je v skladu s smernicami Drugega vatikanskega koncila sprejel 16. maja 2018 odstop temišvarskega škofa Martina Roosa, ki ga je ponudil, ker je napolnil predpisanih 75 let starosti. [9]

Papež Frančišek pa ga je z odlokom št. 337 z dne 6. marca 2020 po Kongregaciji za škofe imenoval za apostolskega upravitelja "pleno titulo" škofije Zrenjanin v okviru trenutnega zdravstvenega stanja škofa Németa. Novico je 12. marca 2020 objavila uradna spletna stran zrenjaninske škofije (Becicherecul Mare). 11. marca je škof Martin Roos imel prvo srečanje z duhovščino sestrske škofije na škofijskem ordinarijatu v Zrenjaninu v navzočnosti apostolskega nuncija v Srbiji Surianija . Naslednji dan je Roos opravil bratski obisk pri bolnem škofu Németu. [10]

Dela

[uredi | uredi kodo]
  • Maria-Radna. Ein Wallfahrtsort im Südosten Europas., Band I, Schnell & Steiner, Regensburg, 1998, ISBN 3-7954-1170-X
  • Maria-Radna. Ein Wallfahrtsort im Südosten Europas., Band II, Schnell & Steiner, Regensburg, 2004, ISBN 3-7954-1183-1
  • Erbe und Auftrag. Die alte Diözese Csanád, Bd. 1. Teil 1: Von den Anfängen bis zum Ende der Türkenzeit. 1030–1718, 2009 (brez ISBN)
  • Gerhard von Csanád. Gestalt eines Bischofs der frühen ungarischen Kirche. Im Eigenverlag der drei Bistümer Szeged-Csanád, Groß-Betschkerek, Temeswar sowie im Verlag Edition Musik Südost. München 2017. 375 o.[11]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Veni Sancte Spiritus«. Michael Martin. Pridobljeno 6. avgusta 2020.
  2. ↑ (madžarsko Temeskenéz, do 1904 Knéz; romunsko Satchinez; nemško Knees; srbohrvaško Knez)
  3. ↑ »The Man From Knees. The story of my cousin, Martin Roos, who became a Bishop in Temeschwar«. Alex Leeb. 25. januar 2010. Pridobljeno 13. julija 2020.
  4. ↑ Stanley, Alessandra (10. maj 1999). »Pope's Visit Adds to Hope Of a Future With the West«. New York Times. Pridobljeno 14. junija 2009. John Paul II's three-day visit in Bucharest, which ended today, is the first Papal trip to a predominantly Orthodox country in more than 1,000 years, a bold mission to mend the breach between the Eastern and Western branches of Christianity.
  5. ↑ »Pope John Paul II becomes first pope to attend an Orthodox service«. Radio Telefís Éireann. 1999. Pridobljeno 14. junija 2009. Pope John Paul II has attended an Orthodox liturgy on the final day of a three-day visit to Romania. It is the first time a pope has ever attended an Orthodox service. He embraced the head of the Romanian Orthodox Church in Bucharest's Union Square before a congregation of 50,000 worshippers. In doing so, the 78-year-old pontiff made history as the first pope ever to attend an Orthodox service.
  6. ↑ »Rezultate: Populaţia după religie la recensământul din« (v romunščini). Recensământ. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2009. Pridobljeno 15. junija 2009.
  7. ↑ »Ehrendoktor-Würde für Bischof ROOS von Temeswar - Hrabanus-Maurus-Akademie«. osthessen-news.de. 4. februar 2011. Pridobljeno 16. maja 2018.
  8. ↑ »Ehrendoktorwürde an Bischof Martin Roos«. Landsmannschaft der Banater Schwaben. 20. februar 2011. Pridobljeno 14. julija 2020.
  9. ↑ »Rinuncia del Vescovo di Timişoara (Romania) e nomina del successore«. Tägliches Bulletin (v italijanščini). Presseamt des Heiligen Stuhls. 16. maj 2018. Pridobljeno 16. maja 2018.
  10. ↑ »Excelența Sa dr. h.c. Martin Roos, episcop emerit de Timișoara numit ca și Administrator Apostolic al Diecezei de Zrenjanin«. Gerhardus.ro. 13. marec 2020. Pridobljeno 15. julija 2020.
  11. ↑ Tóth Tamás (20. december 2017). »Megjelent Martin Roos temesvári püspök német nyelvű Szent Gellért-életrajza« (v madžarščini). Magyar Kurír. Pridobljeno 25. decembra 2017.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
(srbohrvaško)
(madžarsko)
(angleško)
(nemško)
(romunsko)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Martin_Roos&oldid=6258244«